Predpotovalno….

… nervozna. Skoraj že spakirano. V glavi kalkuliram ali je še kaj, česar ne smem pozabiti. Po drugi strani pa: 3 mesece in 2 kovčka??! Samo najosnovnejše gre lahko z mano. Ampak brez vseh oblek bom že preživela… Baje, da imajo v NY nore razprodaje in tudi za malo manj denarja dobiš skoraj kar hočeš. Si komaj predstavljam, saj najbrž je nakupovalni center v približni velikosti našega malega mesta. Laptop gre seveda z mano. Skupaj s tisto smešno vtičnico za ameriške razmere, pa seveda moj novi fotkič, nekaj glasbe, nekaj knjig, pa še kakšna malenkost…

In že je kovček preveč nabasan, pa spet nekaj ven vzamem, itd…

Že cel dan gre nekako takole. Pa potem še malo posedim na terasi… letošnje poletje namreč ne bom več uživala v trenutkih miru v idiličnem razkošju našega vrta.

Od malega sončka sem se poslovila včeraj, s svojo družino je namreč odpotoval na dopustovanje v Moravske toplice.

Sem pa tja se mi porodi kakšen… “”pa kaj če bo kaj slučajno šlo narobe“” in takoj si v glavi narišem “backup” načrt. Skrbi me moje znanje angleščine, kateremu je še vedno osnova piflanje iz učbenikov in branje različne strokovne literature s pripadajočo strokovno-znanstveno terminologijo. Pogovorni newyorški jezik pa je baje hiter in precej domiselen, se mi zdi… Najbrž bom zvenela čisto kot iz nekega X sveta, izgledala pa tudi nekako tako,… V plus mi gredo tiste ugotovitve, da so Američani pravzaprav precej odprti in prijazni.

Mami sem napisala navodila, da me bo lahko vpisala na faks (upam, da ne bodo kaj komplicirali, kljub pooblastilu…), moje “študentsko službene obveznosti”, ki naj bi se “mogoče” začele v naslednjem šolskem letu so zaenkrat prestavljene; ko pridem domov, me bo čakal totalno prazen bančni račun… Upam, da ne bo po vrnitvi preveč težko nadoknaditi manjkajoče tri mesece in da ne bom praktično na cesti brez vsega. Sicer pa, Doris je stavila z mano, da bom kar ostala tam, oziroma v najboljšem primeru prišla domov samo na dopust. In takrat jo bom seveda peljala na tortico. Ne vem no, kako bo s tem. Sicer ne verjamem, ampak nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi…

Ko smo se peljali v avionu z Rodosa, sem se nekaj hecala o tem, kako bi bilo s kakšno dolgo vožnjo v takšnem majhnem, precej neudobnem avionu… No ja, zdaj me pa čaka ravno to. Deset ur v neudobnem avionu. Ampak to bom že preživela, če bo vse po sreči bom malo tudi spala. Od doma bom odšla zjutraj, tja pa bom prišla zgodaj popoldne po njihovem času. In se mi zdi, da bo dan kar malo predolg…

Se mi pa zdi, da se v vsem kupu mešanih občutkov tudi precej veselim. Vsaj kakšnih 14 dni nazaj sem bila noro vesela, da se mi je tole posrečilo. Zdaj, ko je odhod vse bližje, so tudi občutki nekoliko bolj raznoliki. Ampak pravijo mi, da je to normalno.

Potem pomislim, da internet pravzaprav res dela tale naš svet precej manjši in bolj domač. Na google earthu sem si že ogledala hišo kjer bom živela in mojo novo “neighbourhood”. Doma imamo inštalirano spletno kamero in vsekakor se bomo kaj slišali in videli. In potem pomislim, saj navsezadnje pa sploh ne bom tako daleč od doma…

Našega malega fanta bom hudo pogrešala (najbrž tudi on mene). V zadnjih skupnih dneh sva prelumpala mesto po dolgem in počez in se igrala skupaj po cel dan.

Pa mu razlagam: “veš, ko boš prišel iz dopusta, pa mene ne bo.”

“Kam pa greš?”

“Daleč, v Ameriko.” Kupila sem mu majhno žogico na kateri je narisan svet in mu pokazala kje je Slovenija in kje je New York. In pokima, da razume.

Pa reče: “potem boš pa prišla, bova šla po Tomaža (risanka Vlak Tomaž) v knjižnico, pa boš potem spet šla.”

“Ampak…  mene dolgo ne bo….”

“Ja, vem…. saj boš prišla, pa bova potem midva šla na morje…”, pokima, ter me gleda s svojimi iskrivimi, radovednimi očmi…

Ampak mislim, da skoraj štiri letni otroci ne razumejo preveč dobro, kako dolgo je dolgo. Jaz pa vem, da bo naš mali mulo kar precej zrasel, preden se bova spet videla.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: