Vikend… Central park, Queens

V petek smo sli v Playland… V soboto smo bili v Central parku na Manhattnu in kasneje smo sli na plazo v Queens. Nedeljo smo preziveli na plazi in doziveli skoraj cisto filmsko resevalno akcijo, ki pa je bila na vso sreco le lazen preplah! Vceraj je bil praznik – Labor day – day off. Sli smo na bazen in v shoping. Zadnji poletni vikend, pred zacetkom sole smo preziveli super aktivno!

Playland je bil zanimiv. Za otroke se toliko bolj razburljiv. Meni je bil najbolj vsec ognjemet na obali, ob zakljucku Playland poletja, ki je bil naravnost fantasticen. Trajal je kakih 20 minut in je bil najboljsi ognjemet, kar sem jih kdaj videla… so se res potrudili. Skoda le, ker moja kamera ni dovolj dobra za take in drugacne nocne posnetke, pa se imela sem prazne baterije. Tisti polnilec ali kaj je ze, se mi zdi da ne dela prav dobro, ker so se mi baterije spraznile v enem dnevu…(od zdaj naprej bom kupovala baterije!!!)

V soboto je bil se en krasen razgled za fotografijo, pa sem ga zal ujela le v moj spomin… Ko smo se peljali cez most, je bilo nebo nad mestom zivo oranzne barve, ki se je kasneje prelila v temno vijolcno in kmalu zatem so se na temno modrem ozadju prikazale luci velikega mesta. Sem pomislila… kaksna krasna panoramska slika bi bila … in samo gledala.

Od vseh bolj ali manj adrenalinskih vozenj sem se sicer peljala le z velikim kolesom in razglednim vlakcem, medtem ko sem se uspela izogniti vsem tistim adrenalinskim vlakom smrti, skyflayerjem, itd… Zvecer smo se sprehodili ob obali (po tistem res velicastnem ognjemetu), pihljal je veter in v zraku je bil vonj po soli… Bilo je krasno.

V soboto se navsezadnje le skupaj odpravili v mesto…. parkirali smo pred Central parkom in se pes odpravili do zivalskega vrta. Central park je noro cudovit. Zaboga kaksno energijo ima to mesto!!! Bila sem totalno navdusena (le da sem se vcasih zacela sprasevati, kako da moram ziveti nekje v nasem malem zakotnem Mestu, ko pa obstajajo taka nora mesta…)

ny3 020

pogled iz Central parka

 

Park je ogromen. V njem vidis svega in svasta. Od ulicnih zabaviscnikov, do pripadnikov vseh ras in religij, od bogatih buisinessmanov, do klosarjev, ki polezavajo po klopcah, najbrz bi se nasel tudi kaksen napol zamaskiran zvezdnik… (videli sicer nismo nobenega, ampak v bistvu sploh nismo bili pozorni…).

Cez park tece cesta, kjer je veliko kolesarjev, joggerjev, nobenega avtomobila, sprehajalci pa se v glavnem drzijo potk med lepo urejenimi parki, otroskimi igrisci, skalnatimi previsi, itd…

Zdaj poleti kot na razstavi na travi po celem parku lezijo sprehajalci, ki se nastavljajo soncnim zarkom… Zanimiv pogled, kot na plazi, a vendarle v parku sredi mesta! Park ima vec jezer… a mi smo si ogledali le del, ker je park res ogromen… Nas cilj je bil vendarle zivalski vrt. Najprej smo si pogledali tistega za otroke, s kozami, pujski in kravami… ki je res prijetno urejen (v njem vidis New Yorske mulce, ki vpijejo…uaaa lejo kravo!! Najbrz za njih totalna exotika!)

Nato smo sli se v tistega ta velikega. Kjer imajo pingvine, severne medvede, pravo dzunglo s kacami, plezalci in velikimi pticami… opice iz Madagaskarja (hm ne vem zakaj sem imela v mislih tisto risanko Madagaskar, ko zivali iz Manhattna pobegnejo nazaj v divjino ???…).

Pingvini so cute, ampak nekako se nisem mogla znebiti obcutka, da zivijo kot v izlozbi, oblozeni s snegom in ledom… In ko sem poskusala njihov divji in neodvisni duh uskladiti s tisto podobo, ki mi jo je dalo Popotovanje cesarskega pingvina, ko majhne in hrabre zivali prepotujejo cele milje, da poskrbijo za svoj obstoj, mi je bil nekako cuden pogled na ocufane, na mestu stopajoce pingvincke, z zeleznimi krogci pod krilom…. Saj so se potrudili, a po mojem so divje zivali najlepse v njihovem naravnem okolju…

Zivalski vrt je sicer krasno urejen… Morski levi poskrbijo za pravi sov, sploh ko pogledas naokrog in se zunaj tega zelenja dvigajo visoke stavbe Manhattna in pregresno draga stanovanja s prekrasnim razgledom (hm, ne bi se branila katerega od njih, a sem zgolj navaden smrtnik, brez denarja….).

Otroka sta bila ze malo navelicana dolge hoje, bila sta lacna in utrujena, pojedli s(m)o hotdog (jaz sladoled), stopili na cesto, dvignili roko in ustavil nam je zivo rumen taksi, ki nas je odpeljal nekaj ulic nazaj do avtomobila. Voznja cez 5th avenue v opoldanskem casu je precej adrenalinska. Hrupen promet, ogromno taksijev, ljudje na ulicah, trgovine najbolj znanih proizvajalcev, obleke, katerih kosi stanejo tudi do 1000$ in jih jaz lahko samo gledam, visoke poslovne stavbe, kitajske restavracije, hoteli,… Odprto okno in jaz z mojim fotoaparatom. Taksisti so spretni, jaz vajena nasih cest, kjer je Celovska v Ljubljani eden bolj adrenalinskih predelov sem se izgubljala v mnozici sem pa tja vozecih taksistov, velikih, hitrih avtomobilov, hupanja in rush hour stresa, ki je tukaj nekaj cisto obicajnega…

 

tudi to je NY…

Pripeljal nas je natancno do tja, kjer smo pustili avto (ceprav se nismo natancno zapomnili ulice, kjer smo ga pustili – ne prevec dobra praksa na Manhattnu), vsedli smo se v avto, se se enkrat zapeljali cez mesto in se odpravili proti Queensu na eno od bolj lustkanih plaz v NY (precej cista in umirjena v primerjavi z ostalimi…) Otroka sta zaspala (super, saj sta bila potem dobre volje), jaz pa sem uzivala v voznji…

Na plazo smo prispeli ze precej pozno popoldne, sonce je bilo sicer se toplo, drugace se je pa ze malo hladilo. Vseeno smo se kar nekaj casa zaganjali v visoke valove mrzlega Atlantika. (ki so mimogrede res visoki, taki de te z veliko mocjo vrzejo proti obali). Plaza je pescena, z velikimi skoljkami, z galebi, ki stopicajo v pesku, ker je bilo ze pozno popoldne je bila precej prazna. Voda je tako mrzla, da pozene po zilah val adrenalina (se pozna da je ze september!), kar pa kopalcev niti ne moti prevec. Plavanje dalec na odprto je tukaj prakticno nemogoce, ker so ze nekaj metrov proc od obale tokovi tako mocni, da te precej hitro odnese… Vendar je zaganjanje v valove prav tako zabavno… Ko smo se vozili proti domu so po radiu povedali, da je ravno nekje na nasi plazi naplavilo sicer mrtvega morskega psa…

Rockaway beach, Queens

Cez ta del stalno letijo velika letala, ki pristajajo na JFK – ju. Na vsake pol minute vidis nad sabo jeklenega orjaka in ko ga spremljas s pogledom, ti zastane dih, ali se bo, ali ne bo slucajno zaletel v visoke stanovanjske bloke, ki se razprostirajo vzdolz plaze. Tako nizko letijo. A na hrup se hitro navadis in te sploh ne moti… Tukaj na dan pristane ogromno letal iz celega sveta in JFK sploh ni edino letalisce (nas Pucnik se skrije pred ogromnimi letalisci New Yorka, se mi zdi, da je celo letalisce precej vecje kot nase mesto…)

Proti veceru se je ze precej shladilo. Ostali smo na plazi in iz peska sezidali visok grad (vsaj taka je bila ideja – na koncu smo imeli le majhno mesto z nekaj manjsimi gradovi… ha)

Voznja nazaj je bila dolga. Ko smo se peljali cez most smo ujeli tisti prekrasen oranzno vijolicni pogled na mesto… Res prekrasen. Hoteli smo se vrniti cez Whitestone bridge, (cez njega smo se peljali dan kasneje in uf, res je visok!) pa je bil promet prevec pocasen, padli smo v enega izmed prometnih zamaskov, zato smo ubrali drugo pot. Cez en drug most (ceprav je bil plan iti skozi mesto…) Voznja se je vseeno precej zavlekla in ko smo prisli domov je bilo ze precej pozno…

Kljub temu, da je bnil dolg in precej naporen dan, je bil krasen, prepoln novih vtisov in dozivetij, ki so se mi se nekaj casa vrteli pred ocmi, tik preden sem potonila v spanec…

Nedeljo smo prav tako preziveli na plazi. Ravno sem se psihicno pripravila na to, da zakorakam v mrzle valove, ko so resevalci zagnali paniko. Izginil je otrok in nekdo je videl nekaj metrov proc od obale nekoga v morju. Po hitrem postopku so vse spravili iz vode, na plazi se je zbralo ogromno ljudi in vsi smo gledali resevalce, ki so naredili kolono in meter za metrom preiskovali divje, hladno morje. Vsi smo mislili eno, ali jo bodo resili, ali ne, ali bo ziva, ali ne. Ce v teh visokih valovih in mocnem toku, ki se zacne ze nekaj metrov proc od obale izgine otrok, nima prav veliko moznosti, da ostane na povrsju. Ze cez nekaj minut so pripeljali obalni NYPD, v zraku je krozil helikopter, ljudje smo se pomaknili za ograjo…
Akcija se je nadaljevala. Kaksne pol ure so se resevalci trudili v vodi… Nakar se je vse umirilo. Vprasujoce smo pogledovali okoli, kaj je bilo… so jo nasli, ali ne. So jo nasli! Na sreco se je izgubila na obali, ne v morju… Oddahnili smo se in se vrnili nazaj na plazo…

Vceraj smo bolj na easy dan preziveli ob bazenu, v laundry in v shopingu. Krasno je imeti kdaj pa kdaj podaljsan vikend! Zdaj pa spet nov teden. V cetrtek je sola!!!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: