Plusi in minusi potovanja z majhnim otrokom

Včeraj, ko sem razmišljala o kronologiji svojih potovanj, sem ugotovila, da sem v zadnjih 10 letih vsaj 1x letno nekam odpotovala, razen v tistem letu, ko sem bila noseča in se je rodila E. Je pa res, da sem takrat zavrnila eno najmikavnejših ponudb za potovanje, zaradi slabega počutja v nosečnosti.

Po rojstvu E sem večkrat slišala, da bom zdaj morala spremeniti svoj življenjski slog, da bodo potovanja odložena na stranski tir in da so za otroke bolj primerne počitnice v toplicah ali kje v apartmaju na Hrvaškem. Moja odločenost in želja po novih izkušnjah z drugega konca sveta me je gnala v razmišljanje, da bo E takoj ko bo dovolj stara dobila svoj prvi nahrbtnik za backpacking, v vmesnem času pa bomo vadili: jet lag, privajanje na drugačno podnebje, pa tudi samo dinamiko potovanj in potepanj.

Veliko smo hodili na izlete po Sloveniji. Naše prvo konkretno potovanje in E-jin prvi podvig z avionom je bil 1-mesečno potovanje v Sydney. Ni šlo za potovanje v klasičnem smislu, saj smo obiskali sorodnike in hodili le na enodnevne izlete po okolici. Ampak je bila izkušnja iz katere sem se veliko naučila.

Predvsem to, da potovanje z avionom za otroke do 2 let prinaša veliko plusov. Tako, da kadarkoli me kdo vpraša, kako na avion z dojenčkom, rečem ni panike, najlažje!

Sopotnik in obvezna oprema na potovanju z otrokom:

IMG_5528

Plusi, če čezoceansko potujete z majhnim otrokom:

– Letalska karta je občutno cenejša. Cene za najini karti za v Sydney so se gibale okrog 1000 evrov, za E sva plačala 70 evrov. Se pravi, po moji filozofiji se splača izkoristit infant cene in se v obdobju do 2 let podati na vsaj eno konkretno potovanje. Bolj daleč se gre, bolje je. Mi smo ta bonus izkoristili 2x. V Avstralijo in v Tunizijo.

– Otrok ima pri teh letih še svoj ritem spanja, ki se ga drži ne glede na to kje je in potovanje zanj ni utrujajoče. E je presenetljivo dobro prenesla skoraj 26 urni podvig na drugo stran zemeljske oble, medtem ko sva bila midva kar precej povožena in utrujena.

– Če potujete s čezoceanskimi leti, se za tako majhnega otroka nujno z letalsko družbo dogovorite za “bassinet seat”, košarico kjer otrok lahko spi. To prinaša veliko prednosti. Otroka vam ni treba imeti ves čas v naročju, otrok lahko spi po svojem ritmu, sedeži so v prvi vrsti pred prehodi, kar je tudi nama prineslo več prostora za noge in ni bilo občutka stisnjenosti med sedeže. Poleg tega je bila zraven naju še ena majhna deklica in E je imela družbo.

– Po nasvetu iz forumov smo si priskrbeli ipada, ampak je bil bolj za najino zabavo, E je bila še premajhna. Mislim, da bo zdaj precej bolj uporabna zadeva. Sicer nisem pristaš tega, da se otroka zamoti z risankami, ampak na dolgih vožnjah se nam dobro obnese, takrat ko vsa mogoča animacija odpove, ponudim E ipada in se zamoti.

– Prehrana je relativno enostavna. Jaz sem E še dojila, kar je bilo super. Drugače so na avionih tudi precej ustrežljivi s toplo vodo za pripravo adaptiranega mleka. Sicer ponudijo tudi neko svojo verzijo nečesa podobnega frutkom, ampak ne vem, koliko so dobri in koliko ne. Smo pa mi imeli sabo še precej prigrizkov, skut, pa tudi kakšen frutek. Pa seveda pijačo. Velik plus potovanja z otrokom je ta, da lahko čez kontrolo tovoriš tekočino in hrano, namenjeno otrokom. Nihče nam ni težil za plastenko z vodo, flaško z vodo, ipd.

– Prtljaga. Seveda smo za 1 mesec tovorili ogromno količino prtljage s seboj. To je tisti možen minus potovanja z dojenčkom, saj smo mame prepričane, da moramo s seboj odnesti vso možno opremo, saj nikoli ne veš, kaj bo prišlo prav. Nujna v ročni prtljagi je seveda previjalna torba, z dovolj pleničkami, robčki in seveda kompleti za preoblečt. Pa ne samo za otroka, tudi za sebe kakšen komplet za preoblečt. Otrok težko sedi pri miru in se hitro zgodi kakšna nesreča, kar se je zgodilo tudi nam. M je bil polit s kavo in seveda so mu bile na srečo prav moje potovalne hlače, saj pred odhodom na to nisva pomislila. V Sydney je prišel v mojih hlačah, ampak tega na srečo ni nihče opazil. No zdaj veva za naprej.

– Še enkrat prtljaga. S seboj smo vzeli voziček, oddali smo ga na vhodu v avion, spravili so ga k prtljagi, tako da smo ga videli šele v Avstraliji. Za to priložnost smo kupili eno majhno, zelo lahko marelo, kar se je izkazalo kot odlična rešitev, saj si ne predstavljam tovoriti naokrog poleg treh velikih kovčkov, treh in še več kosov ročne prtljage še kakšen težak, ne preveč dobro zložljiv voziček. Vmes na letališčih vozička nismo pogrešali, saj marsikje dobiš vozičke kar na letališču in otrok v njih uživa. Lahko se pa tudi dogovoriš, da prevzameš voziček na letališču, kjer se prestopa. Mi ga nismo prevzeli, ker smo imeli kratke prestope in bi nam bil v napoto. Drugače se splača preveriti pri letalski družbi, koliko kosov opreme za otroke se lahko vzame s seboj. Pri nas sta bila dva in na ta bonus smo iz Avstralije nazaj prinesli še en velik avto-pikapolonico, ki smo jo dobili za darilo. Še en plus. Nikjer nam niso težili glede količine ročne prtljage, ki smo jo tovorili s seboj. Nazaj smo namreč privlekli dva kovčka ročne prtljage samih igrač, saj je E v Avstraliji nabrala cel kup daril in pliškotov, ki smo jih nekako morali pretovoriti v Slovenijo. Sicer smo v Frankfurtu imeli rahlo neprijetno izkušnjo, ko so nas zaradi baterije v punčki odpeljali na “bomb check”, ampak to pripisujem temu, da smo šli čez border check na napačnem terminalu in smo se pomešali med gručo turistov, ki so v Evropo prihajali iz arabskih dežel. Izkušnja je bila dobra vsaj v tem smislu, da mi je postalo jasno, da na letališčih obstajajo dvojna merila, ena za Evropejce, Američane, državljane razvitega sveta in ena za vse druge. Terminal je bil namreč povsem drugače opremljen in tudi postopki pregleda so bili precej bolj zahtevni. Medtem, ko je bila naša običajna izkušnja sprehod pod tisto rentgensko napravo, vse osebne stvari v škatlo in nasmeh v smislu, vse je ok, so nas tukaj kar konkretno pregledali, sezuli in pretipali. Ko smo pokazali potne liste in je bilo jasno da smo Evropejci se je zadeva sicer hitro in brez problemov zaključila. Kljub temu se niso vtaknili v to, da smo pravzaprav imeli 5 kosov ročne prtljage, od tega dva kovčka polna igrač, dekic in ostalih nujnih stvari, brez katerih naša punca ne gre nikamor. Sem pa pomislila na to, kako srečna sem pravzaprav lahko, da imam državljanstvo s katerim je relativno preprosto potovati.

– Animacija. Otrok seveda na avionu potrebuje animacijo. Ne moremo pričakovati da bo mirno sedel in užival v letu. Igrače so nujne. Sem kar veliko razmišljala kakšne. Tiste, ki so otroku najljubše. Za starejše, kakšne barvice, tudi tablica. Za našo so bili to najljubši pliškoti in ena majhna didaktična tabla z vsem kar piska, se premika, ipd. Kljub temu se je še najbolj zamotila z deklico, ki je sedela zraven nas, ob igri z najljubšo punčko.

– Jet lag. Otroci dobro prenašajo jet lag. Naša je še vedno spala 2x čez dan, ko smo potovali in je itak imela nek svoj ritem, ki se ji med potovanjem ni pretirano porušil. Med tem, ko sva midva potrebovala kakšne dva dni da sva ujela časovno razliko, je bila punca že naslednje jutro, ko se je zbudila v Avstraliji čila, spočita in normalno živahna.

– Zanimive situacije. Na potovanju z otrokom je cel kup zanimivih situacij. Ob tem, da si deležen več nasmehov in prijaznosti s strani letališkega osebja, stevardov in stevardes, tudi od drugih popotnikov ujameš kakšen nasmeh odobravanja, prijazno besedo ali komentar. Plus je tudi, da se vkrcajo najprej vedno potniki z otroki. In na čezoceanskih letih se ljudje tega še celo držijo. Edino na čarterju Adrie iz Ljubljane so bili mnogi željni dopusta prepričani, da morajo biti prvi na avionu in so se po slovensko gužvali v vrsti, kot da bi kaj zamudili, če ne bodo ravno oni prvi na avionu. Tam sva se vedno vkrcala pri zadnjih, saj se nama ni dalo gužvat. Med zanimive situacije štejem tudi dogodek v Singapurju, ko smo se spoznali z nemško družino z isto staro hčerko, ki je imela isto ime kot naša. Punci sta se seveda lovili po letališču, mi smo klepetali in čas je hitreje minil.

– Pa še bi lahko naštela plusov.

– Minusov nisem našla, ker grem na potovanje vedno opremljena z dobro voljo in se ne obremenjujem preveč z manjšimi neprijetnostmi. Bomo videli, kako bo letos, saj je naša punca stara že 3inpol in nimamo več vozička, še vedno občasno potrebuje spanec čez dan in kadar je utrujena zna biti precej sitna. Pa tudi potrebuje več animacije.

V glavnem, če razmišljate ali na avion z majhnim otrokom je odgovor samo pritrdilen. Seveda. Otroci uživajo, ko se jim dogaja kaj novega.

IMG_0680 IMG_0687

Naša bejbi na letališču v Zagrebu in v Singapurju. Nasmeh pove vse: “na potovanju se imam super.”

Advertisements

One thought on “Plusi in minusi potovanja z majhnim otrokom

Add yours

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: