Spontanost

Zadnje dni razmišljam o sebi in o svojem pristopu do potovanj. Naletela sem namreč na prepreko, ki me je soočila z mojim odnosom do tega in sem se znašla v razmišljanju ali je to sploh ok ali ne. Za mene vem, da deluje in sem poskusila svoje dobre izkušnje posplošiti na druge, pa sem se zaletela v zid.

Moja potovanja so redko planirana vnaprej. Seveda imam neke wish liste, liste krajev, ki jih želim obiskati, vem kje je kdaj sezona in kdaj je pred-sezonski in po-sezonski termin, v katerem se še ujame lepo vreme in izogne množici turistov. Tudi že približno vem, v katerem obdobju so karte ugodnejše za neke destinacije in v katerem za druge.

Ampak odločitev pade vedno tik pred zdajci. Seveda je ponavadi vezana na ugodno ceno letalskih vozovnic, primerno obdobje za potovanje ali kot npr. zdaj, na nek pomemben dogodek. Od odločitve do realizacije je ponavadi kakšen mesec dni, mesec v katerem imam čas urediti prevoze, popotne načrte, vize in vse ostalo kar paše zraven.

Nisem še govorila o tem, da se nam zopet obeta potovanje. Ampak se. Odločitev je padla, letalske karte so rezervirane in temu naj bi sledilo nekako tri tedensko obdobje priprave. Od odločitve do rezervacije je šlo zelo hitro. Karte so se našle, bila je bliskovita akcija in odločitev je padla. Moram povedati, da na srečo imam službo in šefa, ki razume moje popotniške odklope, zato s hitrim planiranjem dopusta nimam problemov. Je pa res, da zato planiram potovanja v času izven serije dopustov. Takrat sem jaz tam in pridno delam, ni potrebno nikomur skrbeti ali bo lahko šel na dopust, ali ne. Tako smo vsi zadovoljni. Tudi tokrat je bilo tako.

Šef je rekel: “A spet greš?”

Jaz odvrnem: “Ja, sem našla karte.”

On pravi: “Kam?” Jaz: “V Avstralijo.”

Pa pravi: “Spet?” “Ja.”odvrnem.

Pravi: “Uživaj dokler si mlada. Počakaj, da pogledam v koledar, če sem tu.” (je v pred-upokojitveni fazi :))

“Si. Vem, dopust imaš, ko pridem nazaj:”

Zadeva je bila rešena in 18 dni dopusta odobrenih.

Spontanost. Moje odločitve o potovanjih so vedno spontane in nenadne. In vedno se vse odvije tako, kot se mora. Vedno pa se najde tudi kakšna začetna prepreka, nekaj kar moram razrešiti. Zdaj namreč že vem. Pri vsem skupaj gre predvsem za mojo osebnostno rast. Za uvid v nekaj, za globino, za priložnost za potovanje znotraj mene. 

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: