Okrog Ljubljane – Pot ob žici

Ura je 5.30. Sobota, 6.maj. Lahko bi še spala. Ampak budilka bo kmalu zvonila in treba bo vstati. Čaka naju nov projekt. V sklopu slogana: “kjer je volja je tudi pot“. Vsaj tako pravijo tisti, ki jim je premagovanje meja lastne vzdržljivosti način življenja. Tudi midva bova svoje meje postavila na preizkušnjo. Danes bova prehodila pot okrog Ljubljane. 35 km. Vmes je Golovec. Ampak računava na dobro organizacijo dogodka, veliko dobre volje in dobro motivacijo. Pa tudi to, da že nekaj časa vzdržujeva kondicijo in desetko okrog Brda prehodiva za šalo. Ampak tole bo kar trikrat več. Bomo videli, kako bo šlo….

Ura je 7 zjutraj. Voziva se proti Ljubljani. Na Gorenjskem sonce, prideva v Ljubljano megla. Upava da se kmalu razkadi in da naju bo spremljalo lepo vreme. Začela bova kar na prvi kontrolni točki – na Viču, potem proti Šiški. Upava da parkirava brez problemov in da bo vse ok. Za naju je tole prvi tak podvig. In tudi nekakšen osebni izziv. Bomo videli kako bo šlo. Malo se oglašajo pomisleki, ampak tudi to je del tega.  Sva že na Dolgem mostu in cel kup pohodnikov je že pripravljenih. Bova zmogla. Veliko nas je. Motivacija narašča.


Parkirala sva na Dolgem mostu in se odpravila do prve kontrolne točke. Tam sva prevzela kartončke in se podala na pot. Bilo je zanimivo Ljubljano spoznati tudi iz drugačnega vidika. Po večini lepo urejenih sprehajalnih poti, ki sestavljajo celotno pot okrog Ljubljane sem se sprehajala prvič. Zanimiv je bil del od Viča do Koseškega bajerja, do bajerja sva prišla ravno ko so se jutranje meglice dvigale in se je pokazalo sonce. Tudi pot čez Golovec je bila zelo lepa. Ko sva nekoliko zagrizla v hrib, so se mišice sprostile in pomislila sva, da sva zdaj nekoliko bolj na svojem terenu. Dobra volja je naraščala, prav tako tudi motivacija. Jasno mi je bilo, da bova cilj dosegla brez problema, zato sva samo uživala v poti in v hoji. Najin tempo je bil precej zmeren, ljudi je bilo veliko in vzdušje je bilo res prijetno. Naredila sva nekaj postankov, za malico in kavo ali samo zato, da sva nekaj trenutkov posedela v senčki in uživala v vzdušju. Vmes sva se sprehodila tudi skozi vojašnico Edvarda Peperka v Mostah, kjer so imeli ob tej priložnosti dan odprtih vrat. Ure so kar minevale v prijetnem klepetu in opazovanju okolice.

Na izhodiščno kontrolno točko sva prispela po 7 urah. Popoldne se je začelo oblačiti, padlo je tudi nekaj kapljic dežja. V upanju da naju ne ujame dež, sva nekoliko pospešila korak. Ampak se je vreme umirilo in sva vendarle brez problemov zaključila z najinim pohodom. Zadovoljna in polna energije sva prevzela najini medalji za prvi opravljen pohod okrog Ljubljane. Jaz sem spotoma pridelala en manjši žulj, ki pa me niti ni pretirano motil. Šele v avtu, ko sva se že odpravljala proti domu, sva začutila rahlo utrujenost.

Dan je bil super, neko posebno doživetje. Strinjala sva se, da pohod naslednje leto ponoviva. “Če bo šlo vse po načrtu, se naslednjič priključiva teku trojk:” najin vtisov poln pogovor med vožnjo proti domu. In seveda plan: “jutri počivava! Zasluženo.”

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: