Prvošolko imamo!

Prvi dan šole je vsekakor velika prelomnica. Saj bo najina punca vstopila v sistem, ki ga bo (če bo vse po sreči in po “najinih” željah) uspešno zapuščala šele, ko bo že skoraj odrasla.

Danes sicer pravi, da bo imela pomemben poklic – to so taki, kjer delaš pomembne stvari (pomagaš ljudem, vplivaš na pomembne stvari, ipd), eni poklici so pa taki, da hodiš v službo samo zaradi denarja. Pa sem vprašala, kateri so pomembni poklici ? “Jaaa… zdravnica seveda, vzgojiteljica, pa frizerka. Jaz bom frizerka. Ne tako kot ti in ati, ki imata navaden poklic.”

Nooooo pa pustimo, da se jaz kot psihoterapevtka seveda počutim pomembno in si vsaj mislim, da pomagam ljudem in ne delam samo zaradi denarja. Moj poklic že ni navaden! 🙂 Če bi živela kje v tujini, kjer so zadeve bolj urejene, bi imela precej podoben status kot zdravnica. (nooo pa pustimo to… 😀) 😛 – to sem ji seveda tudi (rahlo užaljeno) povedala.

“Ampak frizerka je bolj pomembna:” se ni dala. “Ljudem pomaga, da so lepi in urejeni.” No pa naj bo. Naj bo frizerka.

“Sicer pa meni ni treba v šolo. Vse že znam: brati že znam, številke pa tudi že poznam! Pa angleško že govorim” se še kar ni dala.

“Jaaaa. V šoli se boš naučila še kaj drugega, kot črke in številke!” tudi jaz nisem odnehala.

“Ja, ampak. Jaz bi se veliko igrala.” še pove.

V glavnem šole se veseli. Precej bolj kot jaz. Kadar se pogovarjam s starši starejših otrok, dobim občutek, da veliko staršev skupaj z otroki dela osnovno šolo. Pogosto namreč slišim: učili smo se, ne znajdemo se dobro v tem učbeniku, pri fiziki smo delali to in to, tak plakat smo imeli za narest… – in to od staršev, ne od otrok. S sestanka sveta staršev šole sem prišla domov na smrt zaskrbljena. Pa sem rekla mojemu: “ne morem se jaz še enkrat učiti kemije, pa fizike? Jaz sem osnovno šolo že naredila! In določene stvari sem z velikim veseljem potisnila v pozabo in si želim, da tam ostanejo!!” V mojih časih je bilo šolsko delo moja odgovornost. Če res kaj nisem razumela, mi je kdo priskočil na pomoč ali če je bila slučajno kakšna slabša ocena. V resnici sem se precej malo učila, ampak vseeno osnovno šolo naredila z lepimi ocenami. 🙂 Res si želim, da bi bila moja punca  pri šolskem delu čim bolj samostojna. Predvsem zaradi sebe. Ob vseh stvareh, ki me zaposlujejo čez dan za kemijo res nimam časa. Ali fiziko. To bo seveda kar precejšen izziv. Starši smo namreč odgovorni za navade otrok.  Se pravi:

Pomembno: otroka bo potrebno naučiti odgovornosti in samostojnosti – kar se tiče šole in šolskega dela!

——

Kako je potekala priprava na šolo?

Čez celo poletje smo veselo nakupovali šolske potrebščine. Šolsko torbo, peresnico, barvice in zvezke. Opremili smo kotiček za učenje v njeni sobi. Dobila je novo pisalno mizo – z vsem kar spada zraven. Na ta račun se bo treba posloviti od igračk, ki jih je prerasla (ta projekt nas še čaka ta vikend) in jih podariti mlajši sestrični. Da bo prostor tudi za nove knjige in šolske potrebščine.

Pomembno: skupaj pripraviti vse za šolo in poskrbeti za kotiček za šolske stvari, učenje in delo za šolo.

—-

Punca komaj čaka, da bo šla v šolo! Njena šola bo v isti zgradbi, kot je bil vrtec in polovico otrok iz vrtca bo njenih sošolcev in sošolk. Tako da ve, kam gre in s kom. Strahu pred novim in neznanim torej ni. Komaj že čaka, da se ponovno sreča s svojimi prijatelji. Pozna učiteljico, ravnatelja, večino sošolcev in sošolk, jedilnico, telovadnico, šolsko igrišče – vsekakor prednost če otrok obiskuje vrtec, ki spada pod osnovno šolo! Kljub temu pa šola ni več vrtec!

Pomembno: otrok naj se šole veseli. O njegovih morebitnih strahovih pred novo situacijo se je potrebno pogovarjati in ga pripraviti na spremembe, ki so lahko za njega zelo pomembne in stresne!

—-

S šolo torej začnemo – v petek ob 10.00 uri. Izrednega dopusta nimam. Koristila bom ure. Prvi šolski dan bomo proslavili popoldne. Šli bomo na tortico ali palačinke – v isto restavracijo, kot je mene mama vozila na palačinke ob pomembnih dogodkih. No ja, res je, da so takrat samo tam imeli takooo dobre palačinke, res pa je tudi, da so dobre še danes. Pa tradicija je ena super stvar. Lahko obujamo spomine in prenašamo generacijske izkušnje. Tudi jaz sem se enkrat veselila svojega prvega dne šole.

Pomembno: prvi dan šole je pomemben dogodek za otroka. Naj bo ta dan vsaj malo poseben!

V glavnem – včeraj je domov prišla s tole škatlo za likovne potrebščine. 🙂 Kar mi je narisalo nasmeh na obraz. Mogoče pa le nisem popolnoma zgrešila pri vzgoji! In očitno tudi moj poklic spada med tiste pomembne. Upam pa lahko samo, da se moja punčka zaveda vseh zakladov, ki jih ima v sebi in da jih bo skozi šolo in učenje samo še razvijala.

“Otroci so seme prihodnosti. Sadi ljubezen v njihova srca in jih zalivaj z modrostjo in z učenjem vsega življenja. Ko rastejo, jim daj prostor, da rastejo.”

Pomembno: verjemi v svojega otroka, da bo lahko otrok verjel vase!

img_3564

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: