V gore: na Triglav

Del moje družine izhaja izpod gora, tako da sem odrasla nekje med mestom ter naravo in gorami. Gore imam rada že od nekdaj. Pred leti sem kar nekaj časa živela v tujini, na severu Nemčije. Večkrat sem sanjala in pogrešala vrhove, ki sem jih doma gledala dan za dnem. Ko sem se vračala in so me pozdravljali Triglav, Stol, Storžič, Zaplata in drugi – sem vedela, da sem doma.

Intenzivno sem se v gore začela vračati nekako pred dvema letoma.  Vztrajno smo nabirali moč in kondicijo, tako smo lahko posegali po vedno višjih vrhovih in zahtevnejših turah. Vsi trije smo postali navdušeni hribolazci.

Dan, preživet v hribih je dan, namenjen samo nam. Cel dan smo skupaj, se pogovarjamo, hodimo, opazujemo naravo, uživamo v razgledih; smo bolj sproščeni in dobre volje. Zato izkoristimo vsak sončen vikend za pobeg v naravo in med gore.

Na daljše in bolj zahtevne ture pa hodiva sama. Že ob prvih osvojenih dvatisočakih sva večkrat dobila vprašanje: “kaj pa Triglav? Kdaj bo Triglav?” Sva samo skomignila z rameni – enkrat bo pa že. Imava prej še nekaj drugih ciljev in vrhov v načrtu. Nisva pretirano razmišljala o Triglavu. Dvatisočake sva osvajala drugega za drugim: Stol, Storžič, Kanjavec, Begunjščica, Viševnik, Debela peč, pa še mnogi drugi. Bila sva v vedno boljši kondiciji, pa tudi v stenah in na zajlah sva se vedno bolje znašla. Najina želja je bila, da bi bil najin vzpon na Triglav predvsem prijeten in da se ne bi preveč namatrala z njim. Da bi lahko čim bolj lahkotno uživala v poti in v vzponu.

Zato sva kar pridno trenirala. Po tihem sva sicer načrtovala Triglav tam nekje v septembru, ko se turistični obiski na našega očaka počasi končajo. Sva namreč bolj tiste sorte hribolazca, ki najraje hodiva bolj samotne in ne preveč oblegane poti. Saj je fino sem pa tja koga srečat in si izmenjat kakšno besedo, ampak pretirano gužvanje po gorskih poteh nama ni blizu.

A september nama jo je zagodel. Vreme se je skisalo in gore je pobelil sneg. Koče so se že zaprle. Prvotni plan je bil, da Triglav osvojiva v dveh dneh, s prenočevanjem na Kredarici ali Planiki. To torej odpade.

Skoraj sva se že sprijaznila s tem, da bo potrebno čez zimo dobro vzdrževati kondicijo, na Triglav bova šla očitno šele spomladi.

Pa se je prejšnjo soboto razjasnilo. Sva rekla: “greva vsaj do Kredarice.” Štartala sva dokaj pozno, šele ob 8. uri sva se pakirala ven iz avta na parkirišču v Krmi. Čeprav sva se zbudila že okrog 6. ure zjutraj. Te jutranje priprave nama očitno ne gredo preveč dobro/hitro od rok. 🙂

Torej – štartala sva v Krmi. Pot je bila lepa in prijetna. Skozi dolino je bilo kar precej hladno. Šele ko sva se dvignila na pobočja, sva prišla na sonce. Kazalo je, da bo krasen dan. Brez oblačka. Postalo je toplo in poiskala sva skalo z razgledom in si pripravila zajtrk: čaj, sirove štručke, sadje; jedla sva in uživala na sončku.

 

Padla je debata: “kaj pa Triglav? V enem dnevu je kar konkreten zalogaj. Pa še pozno sva štartala. Ali nama lahko uspe, da se pred nočjo vrneva? Bova videla.”

Za vsak slučaj sem držala kar dober tempo in do Kredarice sva prišla v 4 urah. “Markiranih je 5 ur,” sem rekla. “Se pravi sva kar hitra, mogoče nama pa le uspe.”

Kljub dobremu tempu sva uživala na poti in v prekrasnih razgledih. Vzela sva si čas za fotografiranje in občasne postanke na sončku. Hodila sva sama. Šele tik pod Kredarico sva srečala par planincev, ki so najbrž prišli iz druge smeri. Zadnji vzpon čez Kalvarijo je bil kar dober zalogaj in sva bila vesela, ko so naju pozdravile vetrnice in sva vedela, da sva pri koči.

 

Koča je bila sicer že zaprta, ampak meteorologi so vseeno postregli s čajem. Malo sva se ogrela in spočila. Še vedno nisva bila čisto odločena ali greva na vrh ali ne. Še prejšnji vikend naj bi bil namreč del poti pod snegom, midva pa sva od zimske opreme imela sabo samo dereze, cepina pa ne. Pred kočo sva pomalicala in dva fanta sta se ravno vračala z vrha. Povedala sta, da sicer je na poti še par zaplat pomrznjenega snega, ampak z nekaj več previdnosti se da lepo čez tudi brez zimske opreme. Spogledala sva se in si rekla: “Poskusiva lahko. Če ne bo šlo, se še vedno lahko vrneva.”

 

 

Pa sva šla. Kmalu sva bila v steni: plezalni del. To je to. Nekaj adrenalina po zajlah je le bilo. Izkušnja ferate in znanje iz tečaja sta bila kar dobra podlaga za tole. Lahko sva se brez problema ali strahu spopadla z vzponom na Mali Triglav. V bistvu sem uživala kot že dolgo ne.

Kar pozabila sva na rahlo utrujenost, ki sva jo čutila na Kredarici in uživala v vrtoglavih razgledih. Kmalu sva stala na vrhu Malega Triglava. Še po grebenu, pa bova tam.  Moj najljubši del – ozek greben, s prepadom na obe strani in prekrasni razgledi. Daleč se je videlo, vse do morja. Počutila sem se, kot na vrhu sveta. Prišla sva na vrh. Pa nama je uspelo. Osvojila sva tudi Triglav.

 

Fotografiranje ob Aljaževem stolpu, štampiljka v knjižico Slovenske planinske poti in uživanje v razgledih in na sončku. Prekrasno. Ampak bo treba kmalu dol. Do doline naju je čakalo še kar nekaj ur hoje, jesen je že in dnevi so krajši. Tako sva se spustila do Kredarice in v koči spila še en čaj. Ob tem sva pogledovala na uro. Kazala je že 4 popoldne in bo treba v dolino. Dobre tri ure in pol naj bi hodila nazaj dol do Krme. Kljub svetilki v nahrbtniku sva si želela priti do noči v dolino. Tako sva kar pohitela.

Mrak naju je ujel ko sva bila že na gozdni poti do Krme. Na tem delu je bila pot široka in sva jo prehodila kar v mraku in ob soju lune. Prijetno utrujena in vesela sva uživala mir in tišino tega zadnjega dela najine poti. Ustrašila sva se srne, ki je stekla mimo naju. Bila sva zadovoljna. Prekrasen dan, super tura in osvojila sva Triglav.

Tura: 7.10.2017, Krma – Kredarica – Mali Triglav – Triglav – Kredarica – Krma: 11 ur.

Več slik: fotoalbum

 

 

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: